Naš pedagoški pristop
SciLit o kritičnem mišljenju ne le poučuje: ustvarja pogoje, da ga izkusiš. Tukaj so z raziskavami podprta načela, na katerih temelji vsak razdelek, igra in animacija.
7
Moduli
236
Razdelki
139
Interaktivne aktivnosti
18
Animirane zgodbe
171
Vodniki za facilitatorje
7
Jeziki
8 načel, podprtih z raziskavami
Aktivno učenje namesto pasivnega sprejemanja
Učiš se z delom, ne samo z branjem
Programi medijske pismenosti, ki vključujejo praktično sodelovanje, so bistveno učinkovitejši od tistih, ki se osredotočajo samo na analizo. Vsak razdelek SciLit vsebuje vsaj en aktiven element: igro, odločitev, razmislek ali razpravo.
Jeong, Cho & Hwang, 2012 — Meta-analysis, Journal of Communication
Psihološka inokulacija
Oslabljen odmerek manipulacije gradi odpornost
Tako kot cepiva delujejo s tem, da te izpostavijo oslabljeni obliki virusa, te SciLit izpostavi oslabljenim oblikam manipulativnih tehnik. Trik doživiš, razumeš, kako deluje, in si zgradiš odpornost, preden ga srečaš v resničnem svetu. Ta pristop, imenovan prebunking, se je v različnih kulturah izkazal za učinkovitega pri zmanjševanju dovzetnosti za dezinformacije.
van der Linden et al., 2017; Roozenbeek & van der Linden, 2019 — Cambridge Social Decision-Making Lab
Cikel izkustvenega učenja
Izkušnja → Razmislek → Konceptualizacija → Uporaba
Vsak razdelek sledi Kolbovemu ciklu izkustvenega učenja. Najprej nekaj doživiš (aktivnost, trik, študijo primera). Nato razmisliš o tem, kar se je zgodilo. Potem to povežeš s širšim načelom. Na koncu razmisliš, kako to uporabiti v svojem življenju.
Kolb & Kolb, 2017 — Experiential Learning Theory
Postopno grajeno kritično mišljenje
Od priklica do ustvarjanja, korak za korakom
Vprašanja za razpravo in aktivnosti sledijo Bloomovi taksonomiji: od preprostega priklica (»Kaj se je zgodilo?«) prek analize (»Zakaj to deluje?«) do vrednotenja in ustvarjanja (»Kako bi to preoblikovali?«). Tako se lahko v pogovor vključi vsak, ne glede na izhodiščno raven.
Anderson & Krathwohl, 2001 — Revised Bloom's Taxonomy
Čustvena varnost in prostor zaupanja
Nelagodje je pričakovano, škoda ni
Kritično mišljenje o dezinformacijah se dotika prepričanj, identitete in osebnih izkušenj. SciLit uporablja model »brave space«, ki ga na platformi imenujemo prostor zaupanja: ne obljubljamo udobja, obljubljamo pa spoštovanje. Vsak modul se začne z oknom, ki predstavi 5 norm, facilitatorji pa imajo za vsak razdelek opombe o čustveni varnosti.
Arao & Clemens, 2013 — "From Safe Spaces to Brave Spaces"; SAMHSA Trauma-Informed Principles
Tehnike, ne prepričanja
Učimo, kako deluje manipulacija, ne kaj misliti
SciLit ti nikoli ne pove, kaj naj verjameš. Namesto tega razkriva tehnike manipulacije: čustveno okvirjanje, izbiranje podatkov po meri (cherry-picking), lažno ravnovesje, lažno avtoriteto, pritisk nujnosti. Ko enkrat prepoznaš tehniko, lahko bistveno lažje oceniš trditve, s katerimi se srečaš, ne glede na to, s katerega pola ali strani prihajajo. To je že ogromen korak naprej, a to veščino je treba redno utrjevati.
Cook, Lewandowsky & Ecker, 2017 — FLICC framework; Bad News Game methodology
Kaj? Kaj to pomeni? Kaj zdaj?
Struktura povzetka, ki utrdi naučeno
Raziskave dosledno kažejo, da se pravo učenje ne zgodi med samo aktivnostjo, temveč v povzetku po njej. SciLit na ključnih točkah uporablja Bortonov model refleksije: »Kaj se je zgodilo?« (opis), »Kaj to pomeni?« (analiza), »Kaj odslej narediti drugače?« (prenos).
Borton, 1970 — Reach, Touch and Teach; confirmed by Kolb, Schön, Gibbs
Človekove pravice kot okvir
Dezinformacije niso samo nadležne: ogrožajo pravice
Vsak modul povezuje dezinformacije s konkretnimi človekovimi pravicami: s pravico do zdravja (dezinformacije proti cepljenju), s pravico do izobraževanja (psevdoznanost), s pravico do demokratične udeležbe (manipulacija volitev) in s pravico do enakosti (diskriminatorne pripovedi). Gre za razumevanje, zakaj je medijska pismenost državljanska odgovornost.
UDHR Articles 18-19; Council of Europe COMPASS methodology
12 pedagoških orodij
Interaktivne aktivnosti
Manipulativne tehnike izkusiš na lastni koži z igrami in simulacijami
Animirane zgodbe
Pripovedne predstavitve, ki združujejo umetnost, zgodovino in znanost
Začetno in končno ocenjevanje
Izmeri svoje izhodišče in napredek s scenariji in vprašanji za samoevalvacijo
Prostor zaupanja
Čustvena priprava za vsak modul s 5 normami za produktivno nelagodje
Čustveni vpisi
Kratki premori, da poimenuješ, kaj čutiš po pretresljivih odkritjih
Spodbude k razmisleku
Trenutki prostega pisanja, da naučeno utrdiš s svojimi besedami
Mostovi med razdelki
Prehodi, ki povezujejo zamisli in gradijo povezano pripoved
Strukturirani povzetki
Kaj? Kaj to pomeni? Kaj zdaj? Vodena refleksija na ključnih točkah
Kartice zavez
Izberi eno konkretno dejanje in utemelji, zakaj: tako krepiš svojo zmožnost delovanja
Vodniki za facilitatorje
Vodniki za vsak razdelek z vprašanji za razpravo in opombami o varnosti
Plošča facilitatorja
Povabi učence, spremljaj napredek, preglej dokončane povzetke
Potrdilo o zaključku
PDF/PNG za prenos s statistiko, nazivom in primerjavo ocenjevanj
Utemeljeno na dokazih
Pedagoški okvir SciLit temelji na raziskavah Cambridge Social Decision-Making Lab, na Unescovem kurikulu medijske in informacijske pismenosti, na priročniku COMPASS Sveta Evrope, na programu IREX Learn to Discern Na področju poučevanja kritičnega mišljenja spremljamo tudi raziskave na področju izobraževanja (argumentacija, epistemologija in metakognicija), da bi lahko vsebine sproti posodabljali in razvijali. Module 0 Platformo sta razvila Mythodologie in konzorcij šestih evropskih organizacij v okviru projekta Erasmus+ KA220-YOU.
