Slovar

Napad na osebo, ki podaja argument, namesto odgovora na sam argument.

Niz pravil, s katerimi platforme odločajo, katere vsebine ti bodo pokazale, pogosto optimiziran za odzive.

Organizirane kampanje, ki posnemajo spontana ljudska gibanja, da se umetno ustvarjena mnenja zdijo pristna in priljubljena.

Težnja sprejemanja nejasnih, splošnih opisov osebnosti kot edinstveno uporabnih za nas.

Avtomatizirani računi na družbenih omrežjih, ki lahko množično širijo vsebine, pogosto za ojačanje dezinformacij.

Senzacionalistični naslovi, zasnovani za privabljanje klikov, ki pogosto pretiravajo ali napačno predstavljajo dejansko vsebino.

Z umetno inteligenco ustvarjeni posnetki (video, zvok, slike), v katerih ljudje na videz govorijo ali počnejo stvari, ki jih niso nikoli.

Napačne informacije, ki so namerno ustvarjene in razširjene, da bi zavedle ljudi. Ustvarjalec ve, da so napačne.

Človekove pravice, prenesene v digitalni svet.

Ko ljudje z omejenim znanjem precenjujejo svojo strokovnost, medtem ko strokovnjaki podcenjujejo svojo.

Preizkus, pri katerem niti udeleženci niti raziskovalci ne vedo, kdo prejema zdravljenje, tako da nihče od njiju ne more vplivati na izid.

Algoritemska personalizacija, ki uporabnikom kaže vsebine, s katerimi se bodo verjetno strinjali, in omejuje stik z drugačnimi pogledi.

Akronim za pet najpogostejših tehnik za zanikanje ali izkrivljanje znanstvenih dokazov: Fake experts (Lažni strokovnjaki), Logical fallacies (Logične zmote), Impossible expectations (Nemogoča pričakovanja), Cherry picking (Selektivno izbiranje), Conspiracy theories (Teorije zarote).

Presojanje verjetnosti po tem, kako zlahka se spomnimo primerov, namesto po dejanskih statistikah.

Težnja k dojemanju članov drugih skupin kot bolj podobnih med seboj, kot so v resnici. 'Vsi so enaki.'

Sinonim za prebunking. Izpostavljanje ljudi oslabljeni različici manipulativne tehnike, da jih 'imuniziramo' proti dezinformacijam.

Miselne bližnjice, ki lahko vodijo do napak v presoji.

Skupina, ki ne prejme preizkušanega zdravljenja; z njo preverimo, ali raziskave ne zavajajo drugi pojavi ali naključje.

Samo zato, ker se dve stvari zgodita skupaj, še ne pomeni, da ena povzroča drugo. Morda sploh ni nobene povezave.

Odpiranje novih zavihkov za preverjanje verodostojnosti vira, preden podrobno prebereš njegovo vsebino.

Prikazovanje samo dveh možnosti, ko jih obstaja več. „Ali si z nami ali proti nam.“

Izmišljene zgodbe, oblikovane tako, da so videti kot prave novice. Pogosto nastanejo zaradi zaslužka ali političnega vpliva.

Napaka v sklepanju, ki spodkopava logiko argumenta. Lahko zveni prepričljivo, a ničesar ne dokaže.

Resnična informacija, deljena z namenom škodovati, pogosto iztrgana iz konteksta ali z razkritjem zasebnih podatkov.

Sposobnost analiziranja in vrednotenja medijev.

Stop (ustavi se), Investigate the source (razišči vir), Find better coverage (poišči druge vire), Trace claims (sledi do izvora). Hitra tehnika preverjanja.

Napačne ali netočne informacije, ki se širijo brez namena zavajanja. Oseba, ki jih deli, verjame, da so resnične.

Uporaba orodij za iskanje izvirnega vira in konteksta slike z iskanjem s sliko samo.

Okolje, kjer ljudje srečujejo samo mnenja, podobna njihovim, kar krepi obstoječa prepričanja.

Način predstavitve informacije z izbranimi besedami in s tem, kar postavimo v ospredje, ki usmerja naše branje, ne da bi spremenil dejstvo.

Preventivna tehnika, ki izpostavlja ljudi manipulacijskim taktikam, preden se srečajo z dezinformacijami, gradi odpornost.

Proces preverjanja trditev s posvetovanjem z zanesljivimi viri, preverjanjem dokazov in ocenjevanjem konteksta.

Ocenjevanje verodostojnosti vira informacij.

Težnja k dajanju prednosti članom lastne skupine (in-group) pred člani drugih skupin (out-group).

Težnja, da iščemo, razlagamo in si zapomnimo informacije, ki potrjujejo naša obstoječa prepričanja.

Osredotočanje na uspehe in preziranje neuspehov, kar vodi do napačnih zaključkov o tem, kaj povzroča uspeh.

Pretirano opiranje na prvo informacijo, ki jo srečamo pri odločanju.

Informacije, zlasti pristranske ali zavajajoče, ki se uporabljajo za promocijo političnega cilja ali stališča.

Predpona »psevdo« izhaja iz grščine in pomeni lažen, zato je psevdoznanost dobesedno lažna znanost. Kako to? Izposodi si besednjak in videz znanosti, preskoči pa preizkus. Prava znanost postavlja trditve, ki bi se lahko izkazale za napačne, in jih nato preveri; psevdoznanost vsak rezultat razume kot potrditev.

Popravljanje lažnih informacij po tem, ko so se razširile. Manj učinkovito kot prebunking, ker prvi vtisi vztrajajo.

Tehnika popravljanja, ki lažno trditev uokviri med dve resnični trditvi: Resnica → Laž → Resnica. Učinkovitejša kot ponavljanje mita.

Sklicevanje na mnenje avtoritete kot dokaz, tudi kadar ta ni strokovnjak za to področje.

Popačenje sogovornikovega argumenta, da ga je lažje napasti, namesto odgovora na njegovo dejansko stališče.

Pregled, ki ga študija opravi pred objavo, ko drugi raziskovalci s področja iščejo napake. Ne zagotavlja, da je študija pravilna, le da je bila pregledana.

Pravica do izražanja mnenj brez cenzure.

Skupine, ki ustvarjajo lažne račune za širjenje dezinformacij.

Nekdo, ki namerno objavlja žaljive ali provokativne vsebine, da izzove odzive in zavede pogovor.

Težnja k sprejemanju prepričanj ali vedenj, ker jih ima veliko drugih. 'Če vsi verjamejo v to, mora biti resnično.'

Bolj kot smo izpostavljeni informacijam, bolj verjetno je, da bomo verjeli, da so resnične, ne glede na njihovo natančnost.